Muzeji Radovljiške Občine-Mestni Muzej Radovljica
 
Mestni muzej
Sivceva hisa
Muzej talcev
Cebelarski muzej
Kovaski muzej
domov
urniki
aktualno
zaposleni
info javnega znacaja
kje smo
povezave
 
   
mm
  Aktualne prireditve v Mestnem Muzeju v Radovljici - 2014
rupnikova-linija


Rupnikove linije
na območju občine Radovljica

Pred drugo svetovno vojno je Kraljevina Jugoslavija, po zgledu drugih evropskih držav, začela z utrdbami in bunkerji utrjevati svoje meje, s končnim ciljem izgradnje kontinuirane utrdbene linije, danes poznane pod imenom Rupnikova linija. Del te poteka tudi preko Jelovice, Radovljice do Begunj. Na tem odseku je trenutno najdenih okoli 50 objektov, ki so bili namenjeni obrambi državnega ozemlja pred napadom nasprotnika. Objekti na Radovljiškem niso doživeli ognjenega krsta, danes pa so spomeniki kulturne in tehniške dediščine. Občina Radovljica je začela identifikacijo teh objektov na svojem območju, kot prvi korak v procesu razmisleka, kako upravljati našo skupno dediščino. Na predstavitvi bodo predstavljeni najdeni utrdbeni objekti, njihove lokacije, tipologija in današnje stanje, kot izhodišče za zaščito ali predstavitev tehniške in kulturne dediščine Rupnikove linije.

Originalni izvodi Linhartovega dela Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije (1788, 1791).
Fototeka Mestni muzej, 2014.

Linhartovi dnevi 2014: muzejski večer »Vloga slovenskega jezika v 18. stoletju« v Mestnem muzeju

Mestni muzej Radovljica od odprtja stalne razstave leta 2007 vsako leto okoli 11. decembra, ko je bil leta 1756 v Radovljici rojen Anton Tomaž Linhart, pripravlja Linhartove dneve. Gre za spremljevalne andragoške programe ob razstavi, na katerih se poglobljeno predstavijo posamezne teme.
11. decembra 2014 so  v Mestnem muzeju izbrali temo vloga slovenskega jezika v 18. stoletju. Predavanje, ki ga je pripravila  kustodinja Mestnega muzeja mag. Tita Porenta,  so posvetili 240 letnici razglasitve prvega splošnega šolskega zakona v Avstrijski monarhiji 6. decembra 1774 in 225 letnici prve  uprizoritve Županove Micke v Stanovskem gledališču v Ljubljani 28. decembra 1789.
Današnji slovenski pogovorni in knjižni jezik je rezultat več kot tisočletnih jezikovnih, družbenih in političnih procesov v našem geografskem in kulturnem prostoru. V 2. polovici  18. stoletja so se ob osrednjem knjižnem jeziku pojavili še različni pokrajinski tipi književnega jezika. Slovenski razsvetljenci, A. T. Linhart, Blaž Kumerdej, Jurij Japelj, Žiga Zois, Valentin Vodnik in drugi   so si prizadevali za uporabo slovenščine v javnem življenju in pri opismenjevanju ljudstva. Slovenščina si je počasi a uspešno utirala pot na področjih verskega življenja, javnega elementarnega šolstva, uprave, javnega obveščanja, gospodarstva, posvetnega slovstva, znanosti in različnih strok. Kljub pomanjkanju slovnice, pravopisa in slovenskih besed, uporabe tujih besed ter  pisanja v narečju, so imele knjige, napisane v tedanji slovenščini za ljudstvo velik pomen – tem redkejše so bile, bolj so jih cenili.
Na koncu predavanja so si poslušalci lahko ogledali še originalni izvod Linhartovih knjig Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov  Avstrije (1788, 1791), ki jih muzej sicer hrani v posebej zanje izdelanih arhivskih škatlah.  

Mag. Tita Porenta

 

LETOS S PRIJATELJI MUZEJEV RADOVLJIŠKE OBČINE V KOSTANJEVICO NA KRKI,  BRESTANICO IN KRŠKO

Muzeji radovljiške občine že od leta 2008 vsako leto organizirajo zanimivo ekskurzijo v kraje, ki so na poseben način povezani z Radovljico. Letošnjo ekskurzijo smo posvetili spominu na 190 letnico rojstva radovljiške rojakinje Josipine Mulej, poročene Hočevar. 4. aprila smo obiskali Kostanjevico na Krki in Krško, kjer je Hočevarjeva, prav tako kot v Radovljici, uživala ugled častne meščanke, ter Grad Rajhenburg nad Brestanico, ki je bil nedavno v celoti obnovljen.

Nekaj fotografskih utrinkov iz ekskurzije…

» Kostanjevica na Krki:
kostanjevica kostanjevica kostanjevica
kostanjevica kostanjevica kostanjevica
kostanjevica kostanjevica foto: Boris Praprotnik
» Brestanica - grad Rajhenburg:
Brestanica Brestanica Brestanica
Brestanica Brestanica foto: Boris Praprotnik in Vida Markovc
» Krško:
Krsko Krsko Krsko
Krsko Krsko Krsko
  foto: Boris Praprotnik in Vida Markovc
SPOMINSKA VITRINA OB 70. OBLETNICI IZSELITVE
VAŠČANOV IN
POŽIGA VASI MOŠNJE 1944−2014

KO-DISLeta 1941 so nemški, italijanski in madžarski okupatorji zasedli Slovenijo.  Razdelil jo je  v tri okupacijske cone. Gorenjska je bila dodeljena  nemški upravi, ki je nad slovenskim narodom izvajala različne raznarodovalne programe. Sprva je okupator nameraval izgnati vsaj 50 odstotkov Slovencev, v njihove domove pa naseliti Nemce, po letu 1943 pa so bile izselitve prebivalcev povezane z maščevalnimi ukrepi zaradi podpore partizanskemu gibanju.  V prvih letih vojne so izgnance  zbirali v Begunjah na Gorenjskem in v Škofovih zavodih v Šentvidu, od marca 1942  do srede leta 1944 pa v zbirnem taborišču v Goričanah, od koder je bilo v Nemčijo izgnanih okoli 4.200 sorodnikov ustreljenih talcev in partizanov ter drugih domoljubov. 

Tudi zgodba vaščanov Mošenj  sodi v ta okvir dogajanj med drugo svetovno vojno. Nemški okupator je že januarja 1943 v nemško vojsko prisilno mobiliziral 25 kmečkih fantov iz Mošenj in okolice. Nekateri so se raje pridružili partizanom, zato so njihove družine izselili v Srbijo. Spomladi 1943 se je v župnišče naselil nemški kmet Hans Warmuth iz Celovca z družino. Partizani so  marca 1944 najprej ustrelili njegovega mladoletnega sina, aprila pa še njega samega, kar je sprožilo ognjevito maščevalno akcijo okupatorja. Vse vaščane so v noči na 4. april zbrali v poslopju šole in jih odpeljali v zbirni center Goričane, od tam pa so bili izseljeni v taborišči Assenhausen in Rottmannshöhe  na Bavarskem.
16. aprila 1944 so pripadniki nemške policije (SS) v vasi izropali in požgali še 20 hiš in hlevov ter eno kovačnico.

Čeprav so se vsi vaščani Mošenj leta 1945 srečno vrnili na svoje požgane domove in jih z medsebojno pomočjo v Obnovitveni zadrugi obnovili, spominska vitrina z nekaterimi redkimi ohranjenimi dokumenti obuja spomin tistim, ki so to tragedijo doživeli in preživeli z namenom, da  tudi mlajše generacije spoznajo hudo stisko vseh, ki so morali dobesedno čez noč zapustiti svoje domove in se podati v neznano …  

Mošenjski otroci v izgnanstvu, 1945
Mošenjski otroci v izgnanstvu, 1945.
Original hrani Tone Pristov, Radovljica.
Fotografija požgane mošenjske domačije, 1946.
Fotografija požgane mošenjske domačije, 1946.
Original v družinskem albumu Jelenčevih.
Zanimivost:
Na ogled  je zaporniška knjiga iz Goričan, ki jo hrani Gorenjski muzej Kranj.

Gradivo zbral Tone Pristov, Društvo izgnancev Slovenije 1941−1945 KO-DIS Radovljica, tekst in oblikovanje zgibanke: mag. Tita Porenta, Muzeji radovljiške občine - Mestni muzej, lektorirala Jerneja Jelovčan Koselj, Radovljica, 2014.

 
povezavaAktualne aktivnosti v Mestnem Muzeju v Radovljici 2014

MUZEJSKI VEČER NA BLEJSKEM GRADU Z MUZEJSKIM DRUŠTVOM BLED
Tita Porenta in Alenka Černelič Krošelj: JOSIPINA HOČEVAR: RADOVLJIČANKA V KRŠKEM 9. januar 2014/

Najava predavanja
http://www.mdbled.si/veceri-z-muzejskim-drustvom-bled-tita-porenta-in-alenka-cernelic-kroselj-josipina-hocevar-radovljicanka-v-krskem/

Fotogalerija
http://mdbled.si/gallery/index.php/VE-ERI-Z-MUZEJSKIM-DRU-TVOM-BLED/LETO-2014/2014-01-09---Tita-Porenta-in-Alenka-erneli-Kro-elj-Josipina-Ho-evar-Radovlji-anka-v-Kr-kem-Foto-Beno-Bregant

Intervju z Radiom Triglav
http://www.mdbled.si/2013-01-09-radio-triglav-ure-kulture/

mm
LETALSTVO V MODELIH
- razstavo si je moč ogledati samo v pokritem atriju še vse leto 2014

letalstvo v modelih

Predstavila jo bosta pilot in modelar Albin Novak in avtor vsebinske zasnove in strokovni vodja pripravljalnega odbora dr. Sandi Sitar. Razstavo bo odprla generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije Damjana Pečnik.

 


Začetki slovenskega letalstva segajo v čas prvega balonarja leta 1810 in prvega motornega letalca leta 1909. Letalsko modelarstvo pa je še zgodnejše, saj so prvi model balona na Slovenskem izdelali že leta 1784, prvi letalski modeli pa so nastajali še pred koncem 19. stoletja. Modeli nam zdaj omogočajo pogled v preteklost – ob njih se seznanjamo z letali, ki jih ni več, omogočajo nam pogled v prihodnost – seznanjajo nas z letali, ki jih še ni, lahko pa so zgolj modeli zaradi modelov, ki naj čim bolje letijo in so del pestre športne modelarske dejavnosti.

Razstavo Letalstvo v modelih je spodbudila želja staroste slovenskih letalcev in modelarjev Albina Novaka, da se javnosti predstavijo modeli Rusjanovih in Bloudkovih letal ter letal drugih pomembnih slovenskih letalskih konstruktorjev.

Ob podpori domače občine in posebej župana Cirila Globočnika so jo pripravili Muzeji radovljiške občine (vodja projekta Verena Štekar-Vidic) v sodelovanju s strokovnim vodjo dr. Sandijem Sitarjem. Drugi zunanji sodelavci so bili: mag. Boris Brovinsky (Tehniški muzej Slovenije), Jože Čuden, Marko Malec, Albin Novak, Matjaž Ravbar (Vojaški muzej Slovenske vojske), Janez Žerovc. Razstavo sta oblikovala arhitekta Marko Smrekar (zasnova in tehnični del) in Barbara Bogataj Kokalj (grafični del).

Predstavljajo se pomanjšana letala: Eda 5, Eda 7, Apis, KB-3 Jadran, Tonček, Libis 520, Inka, Minima, Trojka, KB-6 Matajur, Aero 3, Libela, Kavka, Štorklja (v razmerju 1 : 2, 1 : 3, 1 : 4 do originala) ter zbirka poustvarjenih maket iz časa slovenske tovarne Letov-Libis. Večina je last Albina Novaka, nekaj so jih prispevali drugi modelarji. Razstava opozarja tudi na upodobitve letenja v likovni umetnosti, prve praktične poskuse letenja, na letalske pionirje in vélike konstruktorje v svetu in na Slovenskem. Predstavljeni so nekateri najpomembnejši slovenski modelarji, med njimi Stanko Bloudek, Pavel Podgornik, Zlatko Bisail in Marjan Mencinger.

Posebej je omenjena slovenska proizvodnja letal in seveda modelarstvo kot zelo razširjena tehnično-športna dejavnost. Prikaz dopolnjujejo filmi Letalstvo na Slovenskem, Bloudkov leteči človek in Leteča brata Rusjan, predavanja in delavnice. Razstava Letalstvo v modelih opozarja na bogato slovensko letalsko ustvarjalnost in bi morda lahko pomenila tudi zametek v letalskih vrstah tako želenega slovenskega letalskega muzeja.

 
© 2003 - 2015 Muzeji Radovljiške občine   |  Vse pravice pridržane  |  Izvedba: Rubins
 
I Feel Slovenia Radolca