Brošura je bila izdana ob istoimenski potujoči razstavi (na ogled od 15. septembra 2010), ki ohranjata spomin na čas slovenskega preporoda, v katerem je blejski rojak, pobudnik utemeljitve slovenskega šolstva, pedagog, jezikoslovec in prevajalec Blaž Kumerdej za Slovence ustvaril pomembno duhovno zapuščino.

Cena: 3,00 €

Decembra 2009 je izšel nov, že 4. zvezek v zbirki Naše mesto in ljudje. Gre pravzaprav za katalog ob istoimenski razstavi, ki je po obnovi hodnika proti cerkvi v prvem nadstropju radovljiške Graščine sedaj na ogled kot nova stalna zbirka Mestnega muzeja Radovljica.
V katalogu avtorica nadaljuje s proučevanjem prebivalcev Radovljice, ki so v 18. stoletju oblikovali njeno podobo. Tokrat je v sodelovanju z Nadjo Garrtner Lenac in s pomočjo različnih arhivskih, materialnih in slikovnih virov osvetlila radovljiške barvarje. Različni viri prisotnost barvarjev v Radovljici omenjajo že od konca 17. stoletja, ko so skupaj z barvarji iz celotne tedanje Kranjske pripadali ljubljanskemu barvarskemu cehu, pa vse do avstrijskega obrtnega zakona v drugi polovici 19. stoletja, ki je nepreklicno ukinil stare privilegije in vrednote cehovske organiziranosti. Zgodba o radovljiških barvarjih pa se stem ne konča, nadaljuje se z novimi priseljenci, ki v povsem drugačnih gospodarskih in družbenih razmerah in z novimi tehnologijami s svojim delom vztrajajo vse do leta 1990, ko se zapre zadnja barvarska delavnica pod mestom.

Cena: 4,00€

V prvem katalogu razstave o A. T. Linhartu so predstavljeni glavni dokumenti o življenju in delu velikega Slovenca, razsvetljenca, dramatika in zgodovinarja ter uprizoritve Linhartovih dramskih del na slovenskih odrih.

IZ VSEBINE ZBORNIKA:
…prehod iz teme na bleščečo pot…
Ivo Svetina: Imenitnik evropejski

I.
Pustimo, naj se ti prijatelji neumnosti, ti sovražniki razsvetljenstva sami uženejo po lastni zavesti svoje nevednosti.
Janko Kos: A. T. Linhart in evropska misel v 18. stoletju

II.
Laskam si, da sem dokazal, kako zelo je naš jezik melodičen in kako zelo je dovzeten za najfinejšo komiko.
Francka Slivnik: A. T. Linhart in gledališče njegovega časa, Ivo Svetina: Bolno srce Miss Jenny Love, Luka Vidmar: Tematske in motivne zveze Linhartove tragedije Miss Jenny Love z Lessingovima tragedijama Miss Sara Sampson in Emilia Galotti ter Klingerjevima dramama Die Zwillinge in Sturm und Drang, Igor Lampret: Dota in prag (Linhartov Matiček pred ponašitvijo in potujitvijo), Tone Smolej: Kratka primerjalna francosko-avstrijska-slovenska recepcija Beaumarchaisove Figarove svatbe (1784-1790), Jernej Novak: Uprizoritve dramatike A. T. Linharta v slovenskih gledališčih (1789-2004).

III.
…saj moja domišljija ni nič manjša kakor Fidijeva roka…
Denis Poniž: Današnje razumevanje Linhartove pesniške zbirke Cvetje s Kranjskega

IV.
Prvi del moje zgodovine postane kmalu resna stvar
Peter Štih: Linhart kot zgodovinar

V.
Delati hočemo velike korake, da nas ne bo dohitela najhitrejša zavist, če bi bila tudi krilata…
Stanislav Južnič: Linhart v ljubljanskih šolah, Lilijana Žnidaršič Golec:A.T. Linhart-ljubljanski škofijski arhivar, Eva Kodrič Dačić: Linhart in ustanovitev prve javne znanstvene knjižnice na Kranjskem, Stane Okoliš: Linhart kot šolski nadzornik, Eva Holz: Uradništvo v Linhartovi dobi, Peter Vodopive:: A. T. Linhart-uradnik: poslušni upornik.

VI.
Neka misel se prebuja v moji duši…
Verena Štekar-Vidic in Nadja Gartner Lenac: Radovljica v času Linhartovega otroštva
Cene Avguštin: Arhitekturna podoba Linhartove rojstne hiše v Radovljici
Miha Preinfalk:: Radovljica in grofje Thurn-Valsassina

VII.
Zapustil sem najboljše mesto na Dunaju, zato sa sem zdaj neznan v domovini.
Katja Šturm-Schnabl: Dunaj v Linhartovem stoletju

VIII.
Zdaj premišljujem o tem, kako bi mogel postati znan.
Igor Grdina: A.T. Linhart-poskus leksikonskega opisa (slov.-ang.)

IX.
Molčati hočete, dokler ne bodo govorila dela, dela pa niso nikoli molčala.
Bibliografija del A. T. Linharta. Izbrana bibliografija del A. T. Linharta (Gradivo zbral, izbral in obdelal Andrijan Lah).
Zbornik je bil predstavljen na simpoziju, ki je potekal v četrtek 8. decembra 2005 v veliki dvorani Občine Radovljica.

• Naprodaj je na sledečih mestih:
  V Radovljici: Galerija Šivčeva hiša, Čebelarski muzej, Linhartov trg 1 in 22
  V Ljubljani: Slovenski gledališki muzej, Mestni trg 17, Ljubljana.
  Cena: 20,00 Eur

Vodnik nas popelje v 18. stoletje, v čas velikih duhovnih, gospodarskih in socialnih sprememb tedanjega sveta, Evrope in Kranjske. V tem obdobju je živel Anton Tomaž Linhart, ki ga skozi razstavo spoznavamo kot človeka, razsvetljenca, dramatika, zgodovinarja in uradnika, velikega Slovenca in Evropejca. Tedaj se je rodilo slovensko gledališče, ki mu razstava posveča posebno pozornost s pomočjo predmetnega in virtualnega gradiva.

Cena: 2,00 Eur

Helena Koder (scenarij in režija): Linhart, človek razsvetljenstva. Dokumentarni film (DVD, 69 minut)
Ljubljana, Arsmedia d.o.o. in RTV Slovenija – TVS 2006

Dokumentarni film je posvečen dvestopetdeseti obletnici rojstva Antona Tomaža Linharta. V spremni besedi je scenaristka in režiserka televizijskih dokumentarnih filmov Helena Koder napisala: »Antonu Tomažu Linhartu se po svoje godi krivica: medtem, ko sta njegovi igri Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi tako živo vgrajeni v žlezni repertoar slovenskih gledališč, ostajajo vse njegove druge kulturnozgodovinske zasluge omejene na ožji krog poznavalcev. In teh zaslug ni malo… S svojim svetovljanstvom … je bil zavezan razsvetljenski Evropi, s vsojim delom je bil pradn domovini in slovenstvu. To njegovo celovito intelektualno in etično držo želi dokumentarec prikazati na ozadju materialne kulture poznega 18. stoletja.«

DVD Linhart: Cena: 8,00 Eur

Publikacija je nastala v sodelovanju Krajevne skupnosti Radovljica in Muzejev radovljiške občine. V njem je zbranih enajst pesmi oz. variant, ki so bile nekoč zapisane in nekatere že zbrane v dokumentaciji Mestnega muzeja, nekatere pa je zbrala in posredovala domačinka Marija Ana Globočnik. Uvodno besedilo je prispevala Marija Cvetek, slavistka in dobra poznavalka gorenjskega ljudskega izročila.

Cena: 2,00 Eur

V okviru 250-letnice rojstva velikega moža slovenske kulture Antona Tomaža Linharta so Muzeji radovljiške občine zasnovali projekt Živimo Linhartovo mesto, v okviru katerega se bo ves čas dopolnjevalo vedenje o Radovljici in njenih prebivalcih, tako s pomočjo muzejskih razstav in publikacij, kakor tudi z organizacijo muzejskih pedagoških in andragoških programov.
Publikacija pomeni nadaljevanje sistematičnega razsikovanja arhivskih dokumentov o radovljiških družinah. Temeljno gradivo za raziskavo so predstavljale cerkvene matične knjige, popis prebivalstva radovljiške fare iz leta 1754 in knjige župljanov. Časovno je knjiga omejena na 18. stoletje, ko se je Radovljica prostorsko delila na Mesto, Predmesto in Predtrg. V njej beremo o tem, koliko prebivalcev je takrat štelo Mesto, kdo je živel v starodavnih hišah, s čim so se ukvarjali prebivalci in kako so bili med seboj družinsko in socialno povezani.

Cena: 3,00 Eur