Razstavo spremlja katalog z osnovnimi in preverjenimi podatki o samih umetninah in njihovih avtorjih. Čeprav je zbirka začela nastajati nenačrtno in je v svojem idealu, da postane reprezentančni pregled slovenske ilustracije zadnjih petdesetih let, še vedno fragmentarna, je katalog dokaz, da je bilo muzejsko delo opravljeno sistematično in strokovno. V zbirki je trenutno 121 slik 34 avtorjev. Zastopana so dela akademskih slikarjev, kiparjev, arhitektov in oblikovalcev različnih generacij, ki so uspeli razviti izvirni osebni slog in ga prilagoditi likovnemu razumevanju bralca. Čeprav včasih v njihovih delih opazimo slogovne podobnosti, ki izhajajo iz časovnih in vsebinskih vzporednic, pa je glavna značilnost zbranih ilustracij njihova raznolikost in samosvojost. Te lastnosti so posledica ustvarjalne svobode, ki jo imajo umetniki tako pri izbiri likovnega izraza kot tudi tehnike, barv, formata. Vezani so ponavadi, ni pa nujno, le na knjižno predlogo oziroma na vsebino pravljic, zgodb in pesmi. Skoraj vse ilustracije so slikovno dopolnilo v knjigah domačih in tujih avtorjev v večini otroške in mladinske literature. Ilustracije so iz slikanic, ki so lahko tudi brez vsakega besedila, in s katerimi se otrok sreča v najnežnejši dobi, kot tudi iz knjig, ki jih štejemo že za zelo zahtevne tudi za odraslega bralca. Največ jih je izšlo v knjižnih zbirkih založbe Mladinska knjiga, ki so namenjene vsem starostnim stopnjam.

Samostojno, torej ne v okviru zbirke, pa so pri Mladinski knjigi izšle: Pestrna Franceta Bevka z ilustracijami Ančke Gošnik Godec (1974), Detinstvo in Med ljudmi Maksima Gorkega z ilustracijami Maksima Sedeja (1947 in 1949), pesniška zbirka Sonce ima krono Srečka Kosovela z ilustracijami Rudija Skočirja (1981) in Sveti trije kralji Michaela Tournierja z ilustracijami Miroslava Šuputa (1990).
V naši zbirki imamo tudi ilustracije iz knjig drugih založb:
Pri Državni založbi Slovenije je leta 1962 izšla knjiga Tilla Eulenspiegla in Lame Dobrina junaške vesele in slavne dogodivščine Charlesa Costerja z ilustracijami Vladimirja Lakoviča; pri Prešernovi družbi Pesem od Lepe Vide Franceta Prešerna z ilustracijami Jelke Reichman (1987) in G. A. Burgerja Lenora z ilustracijami Marije Lucije Stupica (1991); pri radovljiški Didakti je v zbirki Zakladnica slovenskih pripovedi izšla knjiga Roberta Depita in Monike Kropej V somraku kraljestva palčkov in škratov z ilustracijami Andrejke Čufer (2002); pri novomeški Enigmi je izšla zbirka pesmi Francija Šalija Romarke s perorisbami Lucijana Reščiča (1996); pri Dopisni delavski univerzi Univerzum je leta 1979 izšla knjiga izštevank Marije Voglar Biba buba baja z ilustracijami Lidije Osterc; pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva Jožeta Snoja Pravljica o vodni kapljici z ilustracijami Alenke Eke Vogelnik (1987). Pri isti založbi je leta 1984 izšel priročnik Moč medu, ki ga je napisalo več avtorjev, ilustriral pa Fojž A. Zorman. Pri založbi Borec je leta 1990 v književni zbirki Liščki izšel Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak Ferija Lainščka z ilustracijami Fojža A. Zormana. V Založbi Abram je izšlo delo Mož, ki je sadil drevesa Jeana Gionoja z barvnimi lesorezi Petra Abrama (1998). Zanimivi sta knjigi otroških izštevank Enci benci na kamenci z ilustracijami Zvonka Čoha, ki jih je skupaj z učenci zbral Roman Gašperin, učitelj na osnovni šoli F. S. Finžgarja Lesce. Pri Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov sta izšli dve knjigi: Kdo? Neže Maurer z ilustracijami Dušana Muca in Zalika in zver Marie Le Prince de Beaumont z ilustracijami Irene Majcen.
Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov je zbirko Avtorska slikanica ustanovila z namenom, da mogoči izid knjig z ilustracijami svojih članov, oziroma izid kvalitetnih knjig, za katere drugi založniki ne pokažejo zanimanja, ker se ne vklapljajo v njihov založniški program. Slika Mojce Cerjak ilustrira Samotno pravljico Bine Štampe Žmavc in je bila objavljena v reviji Kekec (št. 10, 1993/94); Jablana Fojža A. Zormana je nastala za otroško družabno igro in je leta 1993 izšla v samozaložbi; Bremenski mestni godci Jelke Reichman so nastali kot ovitek za kaseto z otroško pravljico. V naši zbirki hranimo tudi nekaj ilustracij, ki jih ne najdemo niti v knjigah niti v periodičnem tisku za otroke. Umetniki so jih sicer naslikali s tem namenom, vendar za objavo niso bile izbrane, npr. Biba buba baja ilustratorke Mojce Cerjak ali slika Marjete Cvetko z naslovom Femina ad circulum za sicer neizdano zbirko slovenskih balad. Ali pa na primer ilustracija Palčice Marlenke Stupica ali ilustracije Marije Lucije Stupica za Lenoro, ki jih v izdanih knjigah ni. Avtorji namreč pogosto hranijo objavljene ilustracije tudi za primer, da bi bila knjiga ponatisnjena. Čeprav galerija z nakupom pridobi le lastniške, ne pa tudi avtorskih pravic, in morajo ilustracije avtorju ali založbi biti dosegljive, pa nekateri umetniki za prodajo raje naslikajo novo. Simpatična je skupina slik, ki so jih slikarji izmed svojih del izbrali ali jih celo ustvarili prav za nas, z motivi, ki se posredno ali neposredno nanašjo na čebele in čebelarstvo, saj je v Radovljici svetovno znani Čebelarski muzej. Tako imamo Medvedjo šolo Marjana Mančka, Med-jedka Marjance Jemec Božič, Čmrlja in cvet Jelke Reichman; Matjaž Schmidt pa nam je podaril portret znanega slovenskega čebelarja Antona Janše in dodal celo posvetilo: Radovljiškemu muzeju z ljubeznijo, Lj., 30. 6. 1986. Zbirka knjižnih ilustracij je nastajala vzporedno z razstavami in lahko rečemo, da le zaradi izjemne prizadevnosti tedanje direktorice Muzejev radovljiške občine umetnostne zgodovinarke Maruše Avguštin. Prve razstave je pred dobrimi tridesetimi leti postavljala še v dvorani radovljiške graščine in v okviru Delavske univerze. To je bil pravzaprav začetek galerijske dejavnosti v Radovljici. Logično se ji je zdelo, da v program uvrsti tudi razstave ilustracij, saj so le-te vsakemu gledalcu razumljive in mnogim blizu še iz otroških let. Menila pa je tudi, da je delo, takrat predvsem ilustratork, na nek način zapostavljeno. Ilustracija je namreč dolgo potiho veljala za likovno delo, ki bolj ali manj služi le opremi knjig, ni pa bila priznana kot samostojna umetnina. V časih, ko je bila tiskarska oprema še skromna in kvaliteta reprodukcij v knjigah mnogokrat daleč od originalov, je bilo videti le-te na razstavi še posebno vabljivo. Kot prva je bila leta 1970 predstavljena Marlenka Stupica. Umetnici, ki je sicer razstavljala zelo redko, smo pregledno razstavo njenih najbolj znanih in večkrat nagrajenih del pripravili še enkrat in sicer leta 1996 v Galeriji Šivčeva hiša. Sledile so razstave akademskih slikark, ki so vso svojo ustvarjalno energijo posvetile le slikanju za otroke, in jim stroka priznava odločilno vlogo pri gradnji temeljev sodobne slovenske ilustracije: Jelka Reichman (1973), Lidija Osterc (1974), Marjanca Jemec Božič (1975, leta 1988 pa v Galeriji Šivčeva hiša), Marija Lucija Stupica (1977) in Melita Vovk (1971). Prva ilustratorska razstava v novo urejeni galeriji v Šivčevi hiši je bila predstavitev Ančke Gošnik Godec leta 1982. Istega leta je svoja dela razstavljal tudi Milan Bizovičar, od katerega je bila odkupljena prva ilustracija za našo zbirko. To je bila slika z naslovom Kolina, narejena pa za Levstikovo Najdihojco.