Kovaški muzej Kropa / Muzeji radovljiške občine
Kropa 10, 4245 Kropa
Telefon:+386 (0)4 533 72 00, 04 533 72 01
Faks: 04 533 72 05
E-pošta: kropa@muzeji-radovljica.si

Kustodinja muzeja: Saša Florjančič
Oskrbnik/vodič: Joža Eržen
line
kropa
kovaski
portal
ilustracije
hodnik
Kropa

Kropa je naselje z večstoletno fužinarsko in kovaško tradicijo. Leži utesnjena v dolini ob potoku Kroparica pod pobočjem Jelovice 11 km jugovzhodno od občinskega središča Radovljica. Razvijati se je začela v 14. stoletju, v 15. stoletju sta tam že delovali dve fužini in kovačnice. V 18. in 19. stoletju je kroparsko železarstvo doživljalo višek, obratovali sta obe fužini, sedem cajnaric (kovačnice za polizdelke) in 19 vigenjcev (kovačnice za žeblje). Ob koncu 19. stoletja sta fužini zaradi krize in pomanjkanja rude morali prenehati z delom, kovači pa so rešitev našli v ustanovitvi žebljarske zadruge, ki je pomenila začetek industrializacije.

Kovaški muzej KropaKovaški muzej Kropa prikazuje tehnično-zgodovinski razvoj obdelave železa od rude do žeblja, gospodarske, socialne, demografske in kulturne razmere v Kropi in sosednjih železarskih naseljih od 15. stoletja do propada fužin v 19. in ročnega žebljarstva v 20. stoletju. Kot prvi tehniški muzej na Slovenskem je bil odprt leta 1952 na pobudo domačinov in strokovne javnosti, ki se je pod vodstom prof. Franja Baša, prvega ravnatelja Tehniškega muzeja Slovenije, prizadevala za ohranjanje tehniške dediščine »in situ«. Posebno zbirko predstavljajo umetniško kovani izdelki iz železa mojstra Joža Bertonclja. Danes muzej deluje v okviru Muzejev radovljiške občine, zaradi svoje posebne vsebine pa je vključen v državno muzejsko mrežo.

Večji del današnje podobe je muzej dobil po prenovi leta 1972. V prvem nadstropju so z dokumenti in predmeti predstavljene osnove železarstva v Kropi, Kamni Gorici in Kolnici ter razvoj industrijskega zadružništva, z maketami pa delovanje fužine (Zgornja fužina), vigenjcev in mehov. Maketa v salonu prikazuje Kropo v prvi polovici 19. stoletja. Leta 1975 je muzej postal bogatejši za 42 del mojstra umetniškega kovaštva Joža Bertonclja. Predstavljeni so v posebni sobi v muzeju.

zbirka zebljevV drugem nadstropju je v etnološki sobi prikazano življenje kroparskih kovačev, njihovih šeg in navad s predmeti vsakdanje rabe.

V zbirki žebljev je na ogled 94 vrst ohranjenih žebljev, od najmanjših za podtemlanje čevljev do največjih žebljev za gradnjo jezov, dolgih do 70 cm.

Zbirka zebljevRazstavljeni so tudi vzorci čevljarskih žebljev planinčarjev, zadnjih ročno kovanih žebljev, ki so jih v Kropi izdelovali do leta 1950.

V drugem nadstropju se nahaja še soba za občasne in gostujoče razstave. Od julija 2008 je v muzeju urejena tudi projekcijska soba v pritličju. Na ogled sta dva slovenska filma Milke in Metoda Badjure, Koledniki iz leta 1954 in Kroparski kovači iz leta 1967, prostor pa je namenjen tudi muzejskim predavanjem in predstavitvam.

Muzej se že od odprtja nahaja v prostorih Klinarjeve hiše na Placu, osrednjem delu starega trškega jedra Krope.

Klinarjeva hiša Klinarjeva hiša iz konca 18. stoletja je primer ene bolj mogočnih fužinarskih hiš, katerih zunanjost zaznamujejo kamnoseški detajli iz zelenega kamna in kovani dodatki, notranjost pa členitev na stanovanjski del hišnega posestnika in prostore njegovih najemnikov, delavcev. V prvem nadstropju, kjer je bilo stanovanje fužinarjeve družine, se je ohranila značilna osrednja soba, salon, ki ga odlikuje kasetiran strop, dopolnjen s tremi baročnimi oljnimi platni.