img
 
   
   
Arhiva prireditev 2005 - 2006
 
arrow Jurij Vega - gostujoča razstava Tehniškega muzeja Slovenije.
Razstavo je predstavil dr. Orest Jarh, direktor Tehniškega muzeja Slovenije, 30. marca 2006.

Jurij Georg Vega (1754–1802),
matematik, inženir in topničar, je širši javnosti znan predvsem po logaritemskih tabelah, ki so jih po vsem svetu uporabljali skoraj dve stoletji. Kot častnik v avstrijski vojski je Vega deloval tudi kot pedagog – na artilerijskih šolah je poučeval matematične predmete in napisal več učbenikov; še zlasti pomembno je njegovo delo na področju balistike. Znano je tudi njegovo zavzemanje za uvedbo enotnega desetiškega merskega sistema, ki so ga v avstrijskih deželah uvedli šele tri četrtine stoletja po njegovi smrti. Ob 200-letnici Vegove smrti je Tehniški muzej Slovenije izpeljal pripravo modelov po risbah enostavnih strojev iz Vegovih učbenikov in pripravil razstavo. Avtor vsebinske zasnove razstave je dr. Sandi Sitar, raziskovalec zgodovine znanosti in tehnike, modele fizikalnih naprav je po slikovni dokumentaciji in opisih v Vegovem učbeniku izdelal Janko Samsa. Gre za trinajst modelov, ki so hkrati fizikalna učila in historične replike. Med modeli (večinoma v sedemkratni pomanjšavi) je pet vitlov, model dveh vijakov, trije zobniški prenosi in trije škripci/škipčevja. K tem modelom je Samsa dodal še top in možnar - modela artilerijskih orožij iz Vegovega časa.

Jurij Vega spada v krog mednarodno pomembnih ustvarjalnih osebnosti, ki so zaznamovale prvo obdobje industrijske revolucije. Gostujoča razstava o Juriju Vegi, sošolcu in sodobniku začetnika slovenskega gledališča in zgodovinarju Antona Tomaža Linharta, sodi v sklop prireditev Muzejev radovljiške obcine v Linhartovem letu v Radovljici.


Razstava bo odprta: junija 2006.

arrow Predstavitev 5. številke muzejskega glasila Vigenjc - 20. stoletje.
Življenje v Kropi in Kamni Gorici, 1. del in zaključek delavnice Pritrkovalci, 15. marec 2006.
2005
arrow Društveno življenje na Kroparsko-Kamnogoriškem območju v prvi polovici 20. stoletja, 2. julij 2005.
zastor
Gledališki zastor Katoliškega izobraževalnega društva v Kropi iz leta 1913

Društva, ki so se na ustanavljala v Kropi (zaradi tradicije moških pevskih zborov med prvimi na Gorenjskem) in Kamni Gorici od konca 19. stoletja dalje, so v družbenem pogledu prevzela funkcijo nekdanjih fantovskih, dekliških in drugih združb. Na množično včlanjevanje v društva je mdr. vplivala industrializacija oz. podaljševanje prostega časa, še posebej po uvedbi osemurnega delavnika po prvi svetovni vojni. Društva so svojim članom izpolnjevala potrebo po družabnosti in jim pomenila možnost za zabavo in izobraževanje, pozneje pa tudi možnost za rekreacijo in politično udejstvovanje. V skladu z delovanjem žebljarske zadruge v Kropi (ki je nadaljevala železarsko tradicijo Krope in Kamne Gorice in zaposlila večino delavcev iz obeh krajev), utemeljenem v krščansko-socialnem gibanju, so prevladala katoliško usmerjena društva. Vrhunec društvenega življenja v Kropi pred drugo svetovno vojno je bila uprizoritev pasijonske igre V času obiskanja leta 1937, pri kateri je sodelovalo več kot sto ljudi, ter nekateri dosežki mladih kroparskih športnikov, ki so v okviru društvene dejavnosti v domačem kraju začenjali svojo športno pot, med njimi tudi smučarski skakalec Rudi Finžgar.

Razstava: do 30. septembra 2005.

   
Kovaški muzej Kropa, Kropa 10, 4245 Kropa Telefon: 04 533 72 00, 04 533 72 01 Faks: 04 533 72 05 E-mail: kropa@muzeji-radovljica.si