Jurij Georg Vega (1754–1802), matematik, inženir
in topničar, je širši javnosti znan predvsem po logaritemskih tabelah,
ki so jih po vsem svetu uporabljali skoraj dve stoletji. Kot častnik
v avstrijski vojski je Vega deloval tudi kot pedagog – na artilerijskih
šolah je poučeval matematične predmete in napisal več učbenikov;
še zlasti pomembno je njegovo delo na področju balistike. Znano
je tudi njegovo zavzemanje za uvedbo enotnega desetiškega merskega
sistema, ki so ga v avstrijskih deželah uvedli šele tri četrtine
stoletja po njegovi smrti. Ob 200-letnici Vegove smrti je Tehniški
muzej Slovenije izpeljal pripravo modelov po risbah enostavnih strojev
iz Vegovih učbenikov in pripravil razstavo. Avtor vsebinske zasnove
razstave je dr. Sandi Sitar, raziskovalec zgodovine
znanosti in tehnike, modele fizikalnih naprav je po slikovni dokumentaciji
in opisih v Vegovem učbeniku izdelal Janko Samsa.
Gre za trinajst modelov, ki so hkrati fizikalna učila in historične
replike. Med modeli (večinoma v sedemkratni pomanjšavi) je pet vitlov,
model dveh vijakov, trije zobniški prenosi in trije škripci/škipčevja.
K tem modelom je Samsa dodal še top in možnar - modela artilerijskih
orožij iz Vegovega časa.
Jurij Vega spada v krog mednarodno
pomembnih ustvarjalnih osebnosti, ki so zaznamovale prvo obdobje
industrijske revolucije. Gostujoča razstava o Juriju Vegi, sošolcu
in sodobniku začetnika slovenskega gledališča in zgodovinarju Antona
Tomaža Linharta, sodi v sklop prireditev Muzejev radovljiške obcine
v Linhartovem letu v Radovljici. |
|