Razstava Prirodoslovnega muzeja Slovenije, KS Avče in ŠKTD Avče,
5. september - 19. oktober 2008. (podrobnosti)

V zemeljsko ozračje vsak dan pride veliko nebesnih teles. Večina jih med padanjem popolnoma zgori ali pa padejo neopazno v obliki prahu. Tisti delci, ki dosežejo zemljino površino, se imenujejo meteoriti. Večina jih je iz trdnih zmesi mineralov in kamnin in se delijo na kamnite, kamnito-železove in železove.

Meteorit iz Avč je do danes edini znani meteorit, ki je kdajkoli padel na območje današnje Slovenije. Je železov meteorit, sestavljen iz mineralov železa in niklja. Železovi meteoriti se delijo glede na strukturo mineralov. Pri preučevanju od meteorita odrežejo ravno ploskev, ki jo primerno obdelajo. Če je niklja od 6 do 20 %, se na ploskvi pojavijo Widmanstättnove črte, če  ga je manj, pa Neumannove črte (vzporedne tanke črte). Na ploščici meteorita iz Avč so vidne Neumannove črte, vsebnost niklja je 5,5 %. To meteorit uvršča med heksaedrite.

Po obliki je podoben rogljičku ali ledvički, dolg je 11 cm, širok 8,5 cm in visok 5 cm. Njegova masa znaša 1230 g. S štirih strani je gladek, na eni pa je več jamičastih poglobitev.

Meteoriti padajo enakomerno na različne predele zemljine površine, a so bili v preteklosti redko opaženi. Še manj je takih, ki so bili najdeni in evidentirani s točnim časom padca. Mednje sodi meteorit, ki je 31. marca 1908 ob 8.45 padel v bližini majhnega naselja  Avče v dolini Soče (dežela Goriška v tedanji Avstro-ogrski, zdaj Slovenija). Da je bil najden, se moramo zahvaliti srečnemu naključju. Ravno v času padca je na senožetih blizu vasi domačin  Ivan Kolenc s sinom opravljal poljska dela. Zaslišala sta pok, žvižganje in šumenje, nato pa videla, kako je odlomilo vejo jablane in so se pojavili pod njo oblački zemeljskega prahu. Prestrašila sta se in odšla domov. Šele popoldan se je Janez Kolenc s prijateljem Matijo Šuligojem  vrnil na mesto dogodka in skupaj sta 30 cm globoko v zemlji našla okoli kilogram težak kos železa. Menila sta, da gre za del topovske krogle iz Italije (Avče so bile blizu  italijanske meje), zato sta meteorit predala orožnikom.

Takratni časopisi so sprva pisali o padcu topovske krogle iz Italije, 4. aprila 1908 pa so potrdili, da gre za meteorit. V naslednjih dneh so razširili vest, da so njegovo padanje opazili in slišali tudi na širšem območju Gorenjske. O zastrašujočem grmenju, šumenju ter žvižganju so poročali  ljudje iz okolice Krope (Kamna Gorica, Lipnica, Dobrava).

Iz Deželnega muzeja v Gorici je vest o meteoritu prišla do Friedricha Martina Berwertha iz Naravoslovnega muzeja na Dunaju (Naturhistorisches Museum Wien). Ta muzej je meteorit odkupil, ga vključil v  obsežno zbirko meteoritov in ga razstavil. Že leta 1908 je bil narejen prvi odlitek. Berwerth je imel o padcu meteorita predavanje in napisal o njem nekaj člankov.

Ob stoti obletnici padca sta Športno-kulturno-turistično društvo Avče (ŠKTD Avče) in Prirodoslovni muzej Slovenije izdala publikacijo, skupaj s Krajevno skupnostjo Avče pa pripravila razstavo. Januarja 2008 je ŠKTD Avče na mestu padca meteorita v Movrnovem borštu  blizu Avč postavilo spominsko obeležje.

Razstava je v Kovaškem muzeju v Kropi  na ogled od  5. septembra do 19. oktobra 2008.

V petek, 4. julij, 19.00

Kroparski kovači, 1954, in Koledniki, 1967
Predvajanje dveh filmov Milke in Metoda Badjura,
od 4. julija dalje vsak vikend v času odprtosti muzeja
ali po dogovoru. (podrobnosti)

Kovaški muzej Kropa v letu 2008 razširja svojo dejavnost v pritličje Klinarjeve hiše. Občina Radovljica mu je s prenovo tam zagotovila večnamenski prostor, muzejsko trgovino in internetno sobo. V večnamenskem prostoru bo muzej lahko prirejal predavanja, manjše razstave in druge aktivnosti, predvsem pa bo v njem obiskovalcem stalno predvajal filma avtorjev Milke in Metoda Badjure Kroparski kovači iz leta 1954 in Koledniki iz leta 1967. Za kvalitetnejše predvajanje ju je v sodelovanju z Arhivom republike Slovenije in s pristankom gospe Tije Badjura presnel v sodobnejši format. V novi tehniki bosta prvič prikazana v petek, na ogled pa bosta tudi v soboto. V obeh filmih kot igralci nastopajo mnogi Kroparji.

Občina Radovljica mu je s prenovo tam zagotovila večnamenski prostor, muzejsko trgovino in internetno sobo. V večnamenskem prostoru bo muzej lahko prirejal predavanja, manjše razstave in druge aktivnosti, predvsem pa bo v njem obiskovalcem stalno predvajal filma avtorjev Milke in Metoda Badjure Kroparski kovači iz leta 1954 in Koledniki iz leta 1967. Za kvalitetnejše predvajanje ju je v sodelovanju z Arhivom republike Slovenije in s pristankom gospe Tije Badjura presnel v sodobnejši format. V novi tehniki bosta prvič prikazana v petek, na ogled pa bosta tudi v soboto. V obeh filmih kot igralci nastopajo mnogi Kroparji.

V drugem nadstropju muzej odpira razstavo Kovanje umetnosti in umetnost kovanja. Tako so pred leti ustvarjalci kovaške kolonije poimenovali druženje umetniških kovačev in oblikovalcev ter umetnikov v Kropi. Oblikovalci z idejami ter kovači z znanjem in izkušnjami se srečujejo ob kroparskem krajevnem prazniku od leta 2001 in ideje s kovanjem oblikujejo v oprijemljive umetniške izdelke.

Do sedaj se je nabralo veliko kakovostnih del, ki so bila na ogled na številnih razstavah po Sloveniji in v tujini. V sodelovanju z ustvarjalci kolonije in s podjetjem UKO Kropa je nastal izbor izdelkov, ki bo v muzeju na ogled do 31. avgusta 2008.

Vabljeni!