Ob osmih zjutraj in enih popoldan so za eno uro prenehali z delom, pojedli in pripravili ter popravili orodje, nato so nadaljeveli do večera.
Drugače je bilo ob dnevih nehavanja (ponedeljek, četrtek in sobota), ko so delali samo do kosila. Ob nedeljah in praznikih niso kovali. Otroci so v začetku pomagali staršem, ko pa so bili dovolj veliki, pa so sami kovali.
Žene so v vigenjcih poskrbele tudi za kosilo. Kar na kovaškem ognjišču so skuhale zjutraj največkrat žgance, opoldan enolončnico, zvečer pa kašo.
|