21. november ob 19. uri odprtje razstave:
Rudi Skočir - Zgovorne napovedovalke

Slikar in ilustrator Rudi Skočir je od nekdaj ljubil figuro. Zanimanje za upodabljanje človeškega telesa je sestavni del njegove ustvarjalnosti že od vsega začetka, že iz časa, ko je slikal rudimentarna telesa idrijskih rudarjev, ženske akte in neveste v belem. Svojo ljubezen do figure in risarsko spretnost je razvil do virtuoznosti v večkrat nagrajenih knjižnih ilustracijah. V teh likovnih zapisih je slikar enako spreten pri upodabljanju krepkih kmečkih likov kot prefinjenih bogato ornamentiranih ter stiliziranih likov iz orientalskih pravljic. Prepletanje večplastnosti pomena, risarske spretnosti, intenzivnih barvnih odnosov in simbolike vizualnih sporočil tvorijo jedro vsega Skočirjevega dela, tako ilustratorskega kot slikarskega.
V Skočirjevih zgodnjih delih je opaziti vplive Ljubljanske grafične šole, predvsem del Janeza Bernika v katerih se simbolna vsebina prepleta z upodabljanjem figure. Ljubljanska grafična šola pa je vnesla v slovenski prostor tudi izkušnje informela, ki jih Rudi Skočir reinterpretira predvsem v obdelavi slikarske materije, v večplastnih nanosih, z uporabo grafizmov ter včasih kolažev ali celo objektov umeščenih v slikovno polje. Kasneje plastenje materiala na nosilcu kombinira z vpletanjem ornamentalno dekorativnega slikarstva po vzoru secesije, ki mu je blizu s svojimi ozkimi visokimi formati, elegantnimi ženskimi liki in z zadržano, vendar izredno močno čustveno komponento. Na duhovno tradicijo krščanske umetnosti pa se navezuje z uporabo ikonografskih motivov in triptihov kot nosilcev, ki spominjajo na oltarne slike.

Skočirjev najnovejši opus, ki je tokrat na ogled v galeriji Šivčeva hiša, nas popelje v svet skrivnostnih ženskih figur v katerih avtor ohranja smelo potezo, močne barve, doda pa jim navidezno elegantno lahkotnost likov, ki so obenem obteženi z mračnimi skrivnostmi nedoumljivega.
V stari slovenski mitologiji se ob rojstvu otroka pojavita dve sojenici. Ena napove dobro, druga pa slabo usodo. Naše življenje je vedno prepletanje obojega, dobrega in slabega. Motiv neizbežnosti usode, ki nam je napovedana že ob rojstvu je tema razstavljenih Skočirjevih slik: otrok nad katerega se sklanjata ženska lika, eden v rdeči, drugi v črni barvi. Slike z naslovi Magija pikove sojenice ali Ples pikove sojenice, napovedujejo zlo usodo, ki ji včasih ni mogoče pobegniti. To sporočilo avtor še podčrta z izpisom datuma rojstva na sliko.
Avtor zelo svobodno uporablja simbole različnih tradicij, od slovanskega mitološkega izročila do kabalističnih magijskih simbolov kart in krščanske ikonografije. Njegove ženske like je mogoče brati večplastno, večpomensko. Rojenica je istočasno igralna karta (simbol usode) in žrtev, ki s svojim trpljenjem v krščanski simboliki odrešuje. Nekatere ženske so razpete nad otrokom kot na križu, druge pa se sklanjajo nad njim kot devica Marija nad svojim sinom v motivu pieta. V teh likih ni enostranskega čustva. Njihova telesa, njihova drža, obrazi, roke in oči razkrivajo prepletanje občutij, od nekontrolirane moči in radosti (npr. rojevanja) do žalosti in strahu pred neizbežnostjo usode.
Skočirjeve podobe žensk s svojo skrivnostno mimiko razkrivajo prikrito trpljenje in spoznanje, ki ga prinese izkušnja usodnega. Njihovi prsti tako na rokah kot na nogah so skrivenčeni in govorica rok, čeprav živahna, ni koketna, temveč izraža grozo, ki jo lepi umirjeni obrazi teh figur ne pokažejo. Njihove oči so velike in strmeče, vendar nikoli ne gledajo direktno v gledalca. Obrnjene so navzgor kot v baročni molitvi, ali pa gledajo v otroka, ki ženski leži ob nogah. Obraz je vedno enak, tipiziran, kot da slikar vedno slika eno samo žensko, en sam lik, eno podobo, ki ga hipnotizira in obseda.

Barva ima na teh slikah zelo pomembno vlogo, vendar ne toliko kot simbol, temveč kot odraz čustvenega stanja tako upodobljenke kot ustvarjalca samega, zato na posameznih slikah prevladuje predvsem ena barva, ki jo slikar nanaša s strastnimi potezami. Rdeča za ljubezen, bela je nedolžnost, modra je hlad in strah, črna nesreča. O posebnem pomenu barv za avtorja govorijo tudi naslovi slik npr. Modri angel.
Tako kot barve se zde tudi drugi simboli, ki jih uporablja Rudi Skočir, na prvi pogled preprosti, lahko berljivi in prepoznavni. Avtor nam pomaga z naslovi slik in grafizmi, napisi na slikah, ki nas popeljejo v “zgodbo”, ki noče biti enigmaična, temveč neposredno nagovarja gledalca. Obenem pa moramo biti pri tej jasni sporočilnosti kar se da previdni. Igralna karta, ki je priljubljeni Skočirjev motiv, ima večplasten pomen in zelo dolgo zgodovino univerzalnega simbola. Jezik simbolov, ki ga vsebuje se je kalil skozi tisočletja, od Egipčanske kulture naprej. Banalni predmet igre na srečo, je obenem tudi eden najbolj izdelanih in poglobljenih simbolov naše usode. Srčna kraljica je morda upodobitev ljubljenega bitja, obenem pa je tudi karta, ki jo bomo morda potegnili na plano, morda pa tudi ne. Okrogla ruleta z znaki pokrovih kart nas opomni, da smo včasih tudi sami zgolj figurice v nedoumljivi igri usode. Kolo sreče se zavrti in doletela nas bo ena izmed štirih možnosti – vse ostalo so samo variacije.
Vsebina Skočirjevih slik nas sooča s silnimi razponi od občutka nemoči do soočanja z nekontroliranimi silami, vendar slikar v likovno formalnem jeziku nadgrajuje občutenje usodnih stisk s preprosto življenjsko radostjo, ki nam jo nudijo doživljanja barv, vzorcev, lepote in dotikov. Ta dela nas s svojo eleganco in estetsko dovršenostjo ter večplastnostjo univerzalnih pomenov, ki jih slikar deli z vsakim izmed nas, popeljejo v svet prvobitnosti v katerem se prepletajo žalost in radost, temne in svetle izkušnje. Volja do življenja in radost bivanja.

dr.Tanja Mastnak