Muzeji Radovljiške Občine-Muzej Talcev Begunje na Gorenjskem
 
Mestni muzej
Sivceva hisa
Muzej talcev
Cebelarski muzej
Kovaski muzej
domov
urniki
aktualno
zaposleni
info javnega znacaja
kje smo
povezave
 
   
  Begunjska graščina – Grad Kacenštajn (Katzenstein)
 


Mogočna stavba (grad, graščina, dvorec) se nahaja sredi naselja Begunje na Gorenjskem tik ob župnijski cerkvi sv. Urha. Ime je dobila po nekdanjih lastnikih Kacijanarjih. V gradu se je rodil kranjski deželni glavar, general, poveljnik Vojne krajine Ivan Kacijanar (1491–1539), zmagovalec v boju s Turki. Tu je bilo zbirališče protestantov, zato je protireformacijska komisija leta 1601 uničila protestantsko kapelo. Stavba je bila večinoma zgrajena v 16. st. Kasneje je bila večkrat prezidana. Večji del gradu predstavlja arhitektura renesanse in baroka, notranjosti so ostanki arhitekturnih elementov gotike. Vhodna veža in stopnišče sta bila s štukaturo in slikami okrašena v 2. polovici 17. stoletja. Približno v istem času je bil vzporedno zasnovan tudi baročni park. Leta 1765 je graščina postala last družine Lamberg, ki je posest združila z bližnjim starejšim gradom Kamen.

Leta 1875 je dvorec kupila avstro-ogrska pravosodna uprava in ga preuredila v žensko kaznilnico. Do druge svetovne vojne so jo z manjšo prekinitvijo med prvo svetovno vojno tudi v novi državi Jugoslaviji vodile redovnice Družbe usmiljenih sester sv. Vincencija Pavelskega. Prvi dušni pastir kaznilnice je bil domačin, poznejši znameniti ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura Jeglič (1850–1937). Usmiljenke so vodile verski pouk in šolo z dvema razredoma, prevzgojo jetnic pa je pomenilo predvsem delo.

Zmogljivost kaznilnice je bila do 300 kaznjenk. Dobršen del zapornic je skrbel za vrt, zaporniško gospodarstvo in živinorejo, pa tudi za hišna dela. Med posebnimi deli so bila ročna dela, tkanje ter šivanje in krojenje. Stavba je verjetno prav v začetku dobila pritlični prizidek na zahodni strani, v katerem je zdaj spominski Muzej talcev. Po naročilu redovnic je Jože Plečnik na razgledni sprehajalni poti v letih 1937 in 1938 zasnoval senčnico, »Brezjanka« in paviljon s kapelico sv. Jožefa, »Jožamurka«. Kip sv. Jožefa, delo kiparja Boža Pengova (1910–1985), se zdaj nahaja v Plečnikovi hiši v Ljubljani.

Nemški okupator je dvorec takoj po okupaciji leta 1941 obdal z bunkerji in ga uporabil najprej kot zbirni zapor za aretirane, namenjene izgonu, kasneje pa kot osrednji zapor za policijske preiskovance. Ker je zlasti na Gorenjskem v prvih mesecih izbruhnilo močno odporniško gibanje, se je zapor spremenil v osrednji zapor za zapiranje pripadnikov odporniškega gibanja. V času vojne je bilo v Begunjah zaprtih 11.477 zapornikov, od tega 562 dvakrat ali večkrat. Večinoma so bili Gorenjci (9.150 ali vsak dvajseti Gorenjec). Med zaporniki je bilo 9.196 moških in 2.281 žensk. 80% zapornikov je bilo mlajših od 40 let, polovica celo mlajših od 30 let.

Grad je bil prizorišče trpljenja in smrti, saj je okupator kot eno najhujših metod proti odporniškega bojevanja uvedel tudi usmrtitve talcev. Na Gorenjskem je bilo skupaj usmrčenih 897 ljudi, skoraj polovica vseh leta 1942. Od vseh talcev na Gorenjskem jih je bila večina, 849, iz begunjskih zaporov. Dne 4. maja 1945 je Kokrški odred partizanske vojske zavzel begunjske zapore. V pogajanjih z nemško posadko sta bili posrednici aktivistka Katarina Šenk-Tetka in baronica Josephina Baillou iz bližnjega Drnskega dvorca. Osvobojenih je bilo 632 jetnikov, zajetih pa od 80 do 92 članov nemške posadke.

Po vojni je bila v dvorcu nekaj časa znova ženska kaznilnica ali kazensko poboljševalni center (pričevanje politične zapornice Angele Vode v knjigi Skriti spomin, 2004), nato pa šola Ljudske milice.

Od leta 1952 v njem domuje Psihiatrična bolnišnica. Muzej talcev v prizidku je na ogled od leta 1961.

Grad Kacenštajn, Muzej talcev, spominski park z grobiščem talcev, kostanjev drevored, paviljona »Jožamurka« in »Brezjanka« od leta 1999 skupaj predstavljajo kulturni spomenik državnega pomena.

printNatisni to stran  
© 2003 - 2012 Muzeji Radovljiške občine  |  Vse pravice pridržane                                          Izvedba: Rubins
I Feel Slovenia Radolca