Sredi 18. stoletja so se na prednjih stranicah ljudskih panjev kranjičev pojavile slikarije. Končnice so bile slikane z oljnimi barvami, prostoročno ali z uporabo papirnate šablone.
Predloge za motive so bile upodobitve v cerkveni umetnosti, ilustrirana biblija, podobice, slike na steklo, grafični listi.
Dosedaj znano motiviko sestavlja preko 600 različnih motivov. Številnejši in starejši so motivi z nabožno vsebino. Med najbolj pogosto upodobljenimi sta Marija kot univerzalna zaščitnica, ki je naslikana tudi na najstarejši znani končnici (iz 1758), in sv. Florijan. Skupino posvetnih motivov sestavljajo domišljijski prizori (npr. živali v človeški vlogi, norčevanje iz rokodelcev), lovski prizori, zgodovinske teme in prizori iz vsakdanjega življenja.
Slikanje na pročelne deščice panjev, ki je na prelomu 19. stoletja začelo odmirati skupaj s panji kranjiči, je posebnost slovenskega alpskega prostora in nepogrešljiv del slovenske ljudske umetnosti.