Radovljica je mesto in občinsko središče (Občina Radovljica) med regionalno oz. avtocesto ter železniško progo Jesenice-Kranj. Razvila se je na južnem robu Radovljiške kotline na ozkem pomolu vrh 75 m visoke savske terase. Obsega staro mestno jedro na pomolu ter nekdanje Podmesto s starimi hišami in z železniško progo 20 m pod robom terase. Suha dolina loči jedro mesta od starejšega dela, prvotno imenovanega Radovljica (zdaj Predtrg), in od Žal; oba dela sta razširjena z novimi hišami. Novi deli naselja so nastali na ravnici ob cesti proti Lescam.
Razvoj mesta je spodbudila promestna lega na križišču poti proti Kranju, Jesenicam, Kropi ter mimo Begunj na Gorenjskem čez Ljubelj na Koroško. Nastanek naselbine povezujemo s prenosom sedeža prafare iz Rodin v cerkev sv. Petra v Radovljici med letoma 1273 in 1296. Poleg cerkvene je Radovljica za tedanje gospodarje velike radovljiške posesti, grofe iz Ortenburga pri Spittalu, imela tržno vlogo.
Najkasneje do leta 1333 je postala trg, mesto pa v času turške nevarnosti ob koncu 15. stoletja. Tedaj je bila Radovljica že habsburška, potem ko so jo po izumrtju Ortenburžanov osemintrideset let imeli Celjski grofje. Od Habsburžanov je posest leta 1620 kupila družina Thurn-Wallsassina. V drugi polovici 19. stoletja je Radovljica postala okrajno središče. Z novimi uradi in vilami premožnih meščanov se je v začetku 20. stoletja širila proti zahodu.
Danes je Radovljica upravno središče Radovljiške kotline in turistični kraj. Ima osnovno šolo in šolo s prilagojenim programom, srednjo ekonomsko šolo, srednjo šolo za gostinstvo in turizem ter nižjo glasbeno šolo. V njej delujejo: Mestni muzej, Čebelarski muzej, Galerija Šivčeva hiša, Linhartova dvorana, Festival Radovljica, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, knjižnica ter številna društva.
podrobnosti: zloženka Radovljica Linhartovo mesto kulture
Mestni muzej Radovljica
Pred ustanovitvijo Mestnega muzeja v Radovljici je bila od leta 1974 v radovljiški Graščini urejena Linhartova spominska soba, ki sta jo uredila Filmski in gledališki muzej Slovenije iz Ljubljane in Muzeji radovljiške občine. Že takrat so se snovalci skromne razstave zavedali svojega velikega cilja: urediti Linhartov rojstni dom v Radovljici.
Leta 1997 je bil ustanovljen iniciativni odbor z nalogo pripraviti vizijo in strokovne podlage za muzejsko predstavitev osrednje zbirke zgodovine mesta Radovljica oz. Dežele in njenih znamenitih krajanov, predvsem A. T. Linharta.
Poslanstvo današnjega Mestenga muzeja Radovljica je zbiranje, hranjenje, ohranjanje, dokumentiranje, proučevanje in posredovanje premične kulturne dediščine levega brega Save v občini Radovljica. Gradivo je organizirano v tri osnovne zbirke:
1. Zbirka Anton Tomaž Linhart in 18. stoletje
2. Zbirka Staro mestno jedro Radovljice
3. Zbirka Kraji na levem bregu Save v občini Radovljica
Muzej se nahaja v prvem nadstropju radovljiške Graščine. Prostori za stalno razstavo so bili prenovljeni v letu 2007, ko je bila obnovljena tudi osrednja – baročna dvorana, s katero upravlja Občina Radovljica.
arrow Zbirka o Antonu Tomažu Linhartu
Zbirka o Antonu Tomažu Linhartu je bila za javnost odprta 11. 12. 2007, ob 251-letnici rojstva znamenitega slovenskega razsvetljenca, dramatika, zgodovinarja in uradnika Antona Tomaža Linharta (1756, Radovljica –1795, Ljubljana).
podrobnosti: Razstava Anton Tomaž Linhart
arrow Zbirka Staro mestno jedro Radovljice
radovljicaStaro mesto Radovljica je tam, kjer je danes Linhartov trg. Cerkev sv. Petra, župnišče, ohranjeno mestno obzidje, obrambni jarek, graščina in meščanske hiše nosijo v sebi prvine srednjeveške, renesančne in baročne arhitekture. Ko se popotnik sprehodi med hišami izgleda, kakor bi se ustavil čas pred dvesto ali tristo leti.
Za nastanek Radovljice je bil izrednega pomena obrambni vidik, kar kaže njena ne posebno ugodna prometna, pa toliko boljša strateška lega.
Za urbanistični razvoj naselja so značilni trije kompleksi: razvoj župnijskega (cerkev in pripadajoča poslopja) in graščinskega (od prvotne utrdbe do graščine) kompleksa ter širitev poselitvenega prostora za vsakokratne prebivalce naselbine (tržanov, kasneje meščanov). Zanimiv je tudi razvoj obrambnih naprav (obzidje, jarek, stolpi, obzidna pot) in razvoj v pravokoten trg razširjene ceste, ki je v določenem času postala hrbtenica in simetrala naselja in ločila parcele prebivalcev od graščine in župnijskega dela. Med posameznimi hišami so nastali prehodi, ki so povezovali dvorišča hiš z glavnim trgom (gospodarska pot)…
podrobnosti: Radovljica, naše staro mesto skozi stoletja
arrow Zbirka Kraji na levem bregu Save v občini Radovljica
V zbirki, ki šele nastaja zbiramo in urejujemo gradivo o razvoju krajev in o ljudeh na levem bregu Save v občini Radovljica:
– KS Lesce (Lesce, Hlebce, Hraše, Studenčice)
– KS Begunje na Gorenjskem (Begunje, Dvorska vas, Mlaka, Poljče, Slatna, Srednja vas, Zadnja vas, Zapuže, Zgoša)
– KS Brezje (Brezje, Črnivec, Dobro Polje, Noše, Peračica)
– KS Ljubno (Ljubno, Otoče, Posavec, Praproše)
– KS Otok (Zgornji Otok, Spodnji Otok)
– KS Mošnje (Mošnje, Globoko)
O značilnostih, razvoju, znamenitostih krajev in o ljudeh, ki živijo na tem območju si lahko več preberete v:
1. Avguštin dr. Cene: Radovljica. Zbirka vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. Ljubljana 1983.
2. Radovljiški zbornik 1992 (ur. Jože Dežman). Skupščina Občine Radovljica, Radovljica 1992.
3. GORENJSKA A–Ž: priročnik za popotnika in poslovnega človeka. Murska Sobota,
Pomurska založba 1994.
4. Radovljiški zbornik 1995 (ur. Jure Sinobad). Občina Radovljica, Radovljica 1995.
5. Jure Sinobad: Dežela: kulturnozgodovinski oris Radovljiške ravnine. Samozaložba, Begunje 1999.
6. Gorenjski kraji in ljudje, 10, Leški zbornik: 40 let Turističnega društva Lesce (ur. Jože Dežman). Turistično društvo, Lesce 1999.
7. Radovljiški zbornik 2000 (ur. Jože Dežman). Občina radovljica, Radovljica 2000.
8. Brezjanski zbornik 2000 (ur. Jože Dežman). Družina, Ljubljana 2000.
9. Fara Mošnje skozi 850 let. Krajevna skupnost, Župnija Mošmje, Mošnje, 2004.
10. Begunjski zbornik 2007 (ur. Marko Vidic). Občina radovljica, Radovljica 2007.
11. Linhartovi listi. (podrobnosti…)
Podrobnejše informacije o gradivu so vam na voljo tudi v domoznanski zbirki muzejske knjižnice Mestnega muzeja Radovljica.